Intervali meritev

V EU za intervale meritev ni enotne smernice. Razporedili bi jih lahko:
  • Kontrola izvajalca pri novogradnji, da je bila izpolnjena vrednost, ki jo je predpisal investitor. Ta meritev običajno poteka v prvih dveh tednih po izvajanju del.
  • Kontrola vrednosti retroodboja pri trajnih talnih označbah. Ta kontrola lahko potrdi, da talne označbe dosegajo predpisano raven. Te rezultate lastnik ali upravljavec primerja s predpisanimi zahtevami pred izvedbo naročila, in tako pridobi podatke, s katerimi se odloči o nadaljnjem upravljanju cest. Meritve se izvaja vsako leto na enakomerno obrabljenih cestah in pogosteje na kritičnih mestih v cestnem prometu.
  • Kontrola vrednosti retroodboja in drsnosti talnih označb pri prometnih nesrečah po Direktivi 2008/96/ES.
  • Kontrola izvajanja del ob koncu pogodbenega obdobja, običajno za barvo po 6 mesecih, za debeloslojne talne označbe 2 - 4 leta po izvedbi del.

Neuradni osnutek iz Navodil o lastnostih in kontroli kvalitete označb na vozišču

1. Splošno

Talne označbe morajo izpolnjevati svojo funkcijo za varno vodenje prometa v celotni življenjski dobi. Da bi se izognili nepotrebnim motnjam v prometu, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

a) Talne označbe morajo biti ves čas dneva jasno vidne pri vsakršni osvetlitvi ali vremenskih razmerah. Talne označbe tipa II. morajo biti jasno vidne ponoči v dežju (dnevna in nočna vidnost),

b) Morajo biti odporne proti zdrsu (oprijem),

c) Imeti morajo dober oprijem s podlago, odpornost na vremenske vplive, naftne derivate in sol. Odporne na obrabo pri pričakovani prometni obremenitvi (trajnost),

d) Debelina talnih označb ne sme vplivati na vozno dinamiko in odvodnjavanje (debelina sloja),

e) Ne smejo povzročati razpok na vozišču, kar vodi do poškodb voznega sloja,

f) Videz talnih označb mora biti podnevi in ponoči enako dober,

g) Talne označbe ne smejo odstopati od določenih geometrijskih dimenzij (geometrija),

h) Talne označbe morajo biti prevozne v najkrajšem času,

i) Materiali in njihovi dodatki morajo biti enostavni za uporabo in v roku uporabnosti.

Zahteve od a) do g) veljajo za celotno obdobje do konca življenjske dobe


2. Kontrola talnih označb

2.1. Vrste testov

Testi so razvrščeni po:
- Strokovno preizkušanje;
- Interni preizkusi;
- Nadzori preizkusi;
- Dodatni kontrolni preizkusi;
- Arbitražna preiskava;
- Preizkusi talnih označb pred koncem garancije;
- Pregledi vzorcev enakosti.

2.1.1. Strokovno preizkušanje

Strokovni preizkusi so testi, s katerimi se dokaže primernost talnih označb, ki so sestavljene iz ene ali več snovi in enega ali več dodatkov, ki morajo izpolnjevat zahteve za predvideno uporabo. Preskusne metode temeljijo v povezavi SIST EN 1871 in SIST EN 13197, lastnosti so določene s SIST EN1436.

2.1.2. Interni preizkusi

Lasten nadzor kontrole (notranja kontrola), so preizkusi izvajalca za ugotavljanje skladnosti s pogodbenimi zahtevami.

2.1.3 Lasten nadzor pri izvajanju talnih označb

Lasten nadzor pri izvajanju talnih označb, mora izvajalec izvesti pred začetkom izvajanja talnih označb in po vsakem premoru daljšem od 30 minut, lasten nadzor pri izvajanju talnih označb mora izvajalec izvesti najmanj dvakrat na dan.
Če so odstopanja od predpisane vrednosti je potrebno njihove vzroke takoj odpraviti.
Rezultati lastnega nadzora med izvajanjem talnih označb se zabeležijo v dnevnik. Dnevniki morajo biti ves čas na delovnem mestu in se na zahtevo investitorja ali nadzornega organa pokažejo.
Stroški lastnega nadzora pri izvajanju talnih označb se posebej ne povrnejo.

2.1.4 Nadzor po končanju del

2.1.4.1 Lasten nadzor po končanju del

Naročnik lahko zahteva, da izvajalec sklene pogodbo za spremljanje kontrole končnega poročila po končanju del od priznanega laboratorija.
Pri izvedbi talnih označb, kjer je neto pogodbena vrednost večja kot 50.000 EUR, je potreben sporazum za spremljanje notranje kontrole s priznanim laboratorijem. Kopijo sporazuma za izvajanje notranje kontrole mora ponudnik predložiti pred izvedbo naročila.
V pogodbo o izvajanju notranje kontrole in rezultate testov ima naročnik v vsakem trenutku pravico do vpogleda.
Zapisnik o končanju del temelji na končnem poročilu notranje kontrole.
Število meritev je opredeljena v točki 3. Ocenjevalni organ, naročnik ali nadzor samostojno določi merna mesta, kjer se opravijo meritve.
Notranja kontrola končne uspešnosti je predpisana v posebni zaporedni točki v razpisni dokumentaciji.

2.1.5 Kontrolni preizkus talnih označb

2.1.5.1 Splošno

Kontrolne - nadzorne preizkuse zahteva naročnik ali nadzorni organ, za določitev ali so talne označbe izvedena kakovostno in ali zadovoljujejo predpisanim zahtevam iz naročila. Kontrolne preizkuse pri prevzemu končnih talnih označb vodi investitor ali nadzorni organ v prisotnosti izvajalca, prevzem se lahko izvede v odsotnosti izvajalca, če ta napovedanega datum nima časa.

Kontrolni preskusi vključujejo preverjanje skladnosti uporabljenega materiala in njegovih primesi s podatki iz preizkusa – skladnosti materiala. Test za skladnost preverjanja enakosti in sledljivosti je lahko del vzorca po točki 2.1.5.3. Za preskus metode testa enakosti je vzorec po SIST EN 12802.

2.1.5.2 Kontrolni pregled med izvajanjem del talnih označb

Preizkuša se
- Identifikacija materiala;
- Prevoz (čas sušenja);
- Geometrija;
- Debelina mokrega in suhega sloja;
- Simboli, širina in dolžina;
- Razporeditev in nanos - vgraditev posipnega materiala;
- Vizualna ocena talnih označb;
- Če je potrebno se izvedejo meritve. Vrsta meritev je opredeljena v točki 2.1.5.7.

Rezultati kontrolnega pregleda talnih označb mora biti priloga pri obračunu talnih označb.

2.1.5.3 Kontrola enakosti vzorcev talnih označb

Kontrola enakosti vzorcev je kemično - fizikalno testiranje za določitev skladnosti (ujemanje vzorcev) dostavljenega materiala in njihovih dodatkov – primesi, testira se skladnost glede na sestavo testnega vzorca. Podlaga za model testov je enaka SIST EN 12802.
Pri izvedbi talnih označb, kjer je neto pogodbena vrednost večja kot 50.000 EUR je zaželena kontrola enakosti vzorca. Stroški kontrole enakosti vzorca so strošek naročnika.

2.1.5.4 Kontrola izvedenih del

Kontrola izvedenih del talnih označb je test investitorja, kjer se ugotovi ali označbe zadovoljujejo pogodbenim zahtevam. Kontrola potekala v obdobju 1 - 5 mesecev po uporabi. Vrsta meritev je opredeljena v točki 2.1.5.7. Število meritev je opredeljena v točki 3. Ocenjevalni organ, naročnik ali nadzorni organ samostojno določi merna mesta, kjer se opravijo meritve. Rezultati meritev morajo biti predani naročniku ali nadzornem organu.
Stroške preizkusov kontrole izvedenih del nosi investitor.

2.1.5.5 Dodatni preizkusni nadzor talnih označb

Če izvajalec predpostavlja, da rezultat kontrolnega preskusa ni reprezentativen za celotno območje ali dolžino, ima pravico, da izvede dodatne preiskave. Mesta za dodatne preizkuse določita investitor in izvajalec skupaj. Zaporedje teh dodatnih testnih meritev je enaka točki 2.1.5.2 opisanem postopku. Izvajalec ima diskrecijsko pravico, da opravi nadaljnje navzkrižne kontrole.

Rezultati dodatnih kontrolnih preskusov, so za njiju verodostojna merna območja.
Stroške izvedbe dodatnega preskusnega nadzora nosi izvajalec.

2.1.5.6 Arbitražni preizkusi talnih označb

Arbitražna preiskava je ponovitev dodatnega preizkusnega nadzora, če obstaja ustrezen razumen dvom investitorja ali izvajalca (npr. zaradi lastne preiskave). Arbitražni preizkus se izvede na zahtevo pogodbenih strank preko enega od
priznanih preizkuševalnih laboratorijev ali priznanega strokovnjaka na tem področju, ki ni izvedel kontrolnega preizkusa. Ta rezultat prevzame mesto izvirnega rezultata testiranja.
Stroške arbitražnega preizkusa skupaj z vsemi dodatnimi stroški meritev, nosi tisti, ki ne uspe, kateremu je rezultat v škodo.

2.1.5.7 Preizkus talnih označb pred koncem garancije

Kontrolnih preskus pred iztekom garancije je test investitorja, kjer se ugotovi ali označbe zadovoljujejo pogodbenim zahtevam.

Tu se preizkuša:
- Dnevna vidnost
- Nočna vidnost v suhem
- Nočna vidnost mokrem
- Drsnost
- Svetlostni faktor
- Barvne koordinate
- Odpornost proti obrabi.

Zahteve vrednosti so v pravilniku ali razpisnih pogojih, število meritev je opredeljena v točki 2.3.

Vsaj 4 tedne pred iztekom garancije mora investitor opravi ustrezne preizkuse.

Pri preizkusnih odseki, kjer je očitno škoda nastala zaradi zunanjih sil (vključno oranje snega z jeklenimi letvami – noži) ni vključeno.
Stroške preizkusov pred iztekom garancije nosi investitor.


2.2 Metode preverjanje

2.2.1 Testiranje debeline, širine in dolžine talnih označb

Mokri sloj debeline barve se ugotovljan z merilnikom debeline mokrega sloja. Debelina sloja iz plastičnih materialov se ugotavlja s šablono in merilno zagozdo ali drug primeren instrument. Debelina folij se določa s kljunastim merilom.
Simboli, širina in dolžina talnih označb se določi z uporabo običajnih merilnikov nastavljive dolžine.

2.2.2 Preverjanje dodatnega posipa

Porazdelitev in vgrajevanje dodatnega posipa steklenih kroglic ali proti drsnega sredstva se preverja z vizualnim pregledom. Natančen preizkus se lahko opravi s povečevalnim steklom, mikroskopom ali tehtnico.

2.2.3. Preverjanje prevoza (čas sušenja)

S kontrolo časa sušenja se ugotoviti, ali po preteku dogovorjenega časa za ustrezen material ali razred prevoza talnih označb lahko izvajalec sprosti promet in pri tem ne nastanejo poškodbe talnih označb. Način testa prevoza je z merilnim valjem ali po presoji izvajalca.

2.2.4 Preverjanje dnevne vidnosti

Dnevna vidnost se preverja z vizualnim pregledom. Če se po tem testu dvomi o izpolnjevanju zahtev se izvedejo meritve. Postopek meritev je opredeljen v SIST EN 1436, aneks A. Število meritev je opredeljena v točki 3.

2.2.5 Preverjanje nočne vidnosti

Nočno vidnost v suhem stanju, se kontrolira s porazdelitvijo in vgrajenostjo steklenih kroglic za izboljšanje nočne vidnosti. Če obstoji dvom o izpolnjevanju zahtev preverite z vožnjo v temi. Če obstoji po tem preskusu dvom o izpolnjevanju zahtev se opravijo meritve. Nočno vidljivost v mokrih razmerah, se kontrolira načeloma z meritvami. Postopek meritev je opredeljen v SIST EN 1436, aneks B. Število meritev je opredeljena v točki 3.

2.2.6 Preverjanje drsnosti

Drsnost se kontrolira z meritvami. Postopek meritev je opredeljen v SIST EN 1436, aneks D. Število meritev je opredeljenih v točki 3.

2.2.7 Preverjanje svetlostnega faktorja

Svetlostni faktor se kontrolira z meritvami. Postopek meritev je opredeljen v SIST EN 1436, aneks C. Število meritev je opredeljena v točki 2.3.

2.2.8 Preverjanje barvnih koordinat – kromatičnosti

Barvne koordinate x in y se preverjajo z meritvami. Postopek meritev je opredeljen v SIST EN 1436, aneks C. Število meritev je opredeljena v točki 3.

2.2.9 Preverjanje odpornost proti obrabi (trajnost)

Odpornost proti obrabi se preverja z vizualnim pregledom. Če obstajajo v tem preskusu dvomi o izpolnjevanju zahtev se nato preostala območja izmeri z običajnimi napravami za merjenje dolžine ali z merilno napravo. Obseg meritev je v točki 3


3 Postopek meritev talnih označb

Obseg meritev ocenjevanja je določen pri daljših vzdolžnih označbah in drugih prečnih talnih označbah. Število mernih odsekov je opredeljeno v tabeli 1.
Vzdolžne ali prečne talne označbe, ki se ocenjuje je potrebno izbrati tako, da obrabljenost predstavlja približno enak delež talnih označb. Merni odseki se izberejo naključno.

Tabela 1: Število mernih odsekov


Ocenjevanje vzdolžnih talnih označb

( km )

Ocenjevanje prečnih talnih označb

( m2)

Število mernih odsekov

< 1

< 120

1

1 do 5

120 do 600

2

> 5 do 10

> 600 do 1200

3

> 10

> 1200

4



Merni odsek enosmernega ali dvosmernega vozišča vsebuje:
- neprekinjene vzdolžne označbe 100 m dolžine
- prekinjene vzdolžne označbe 10 črt
- vse druge posamezne označbe (primer: ena črta prehoda za pešce, ena puščica…)

Število in vrednotenje merilnih mest na mernem odseku je urejena v točki 1.1.

3.1 Celovito ocenjevanje mernih mest za vsak merilni odsek

3.1.1 Pregleda enosmernega vozišča

V vsakem merilnem odseku izberemo 5 mernih mest za meritev dnevne vidnosti, nočne vidnosti, barvnih koordinat, svetlostnega faktorja in drsnosti. Za neprekinjene vzdolžne označbe se merna mesta izbere porazdeljeno na razdalji 100 m (npr. začetek, 25 m, 50 m, 75 m in konec). Za prekinjene talne označbe se merna mesta izberejo na sredini črte, meri se vsaka druga črta. Za vse druge označbe so merilna mesta možna v istih intervali porazdeljene na posamezni del.

3.1.2 Pregleda dvosmernega vozišča

V vsakem merilnem odseku izberemo 6 mernih mest za meritev dnevne vidnosti, nočne vidnosti, barvnih koordinat, svetlostnega faktorja in drsnosti. Za neprekinjene vzdolžne označbe se merna mesta izbere porazdeljeno na razdalji 100 m. V eno smer vožnje se izbere 3 mesta (20 m, 60 m in konec), v drugo smer se izbere 3 mesta (80 m, 40 m in začetek). Za prekinjene talne označbe se merna mesta izberejo na sredini črte, meri se vsaka tretja črta v eno smer vožnje in vsaka tretja črta v drugo smer. Za vse druge označbe so merna mesta možna v istih intervali porazdeljena na posamezni del.

3.1.3 Ocenjevanje mernih mest za vsak merilni odsek

Od 5 - petih ali 6 - šestih izmerjenih vrednosti, se vzame aritmetično povprečje. Aritmetična sredina nad ali pod v tabeli 2. je prikazano območje merilne vrednosti, območje je minimalna zahteva za vsako prometno tehnično lastnost, ki je izpolnjena ali ni izpolnjena, preskus v tem merjenem odseku je za prometno tehnične lastnosti zaključen. Aritmetična sredina je prikazana v tabeli 2. merilno območje je prikazano, kot preverjanje za merjen odsek.

Aritmetična sredina za drsnost je 52 SRT enot, minimalna zahteva je izpolnjena. Aritmetična sredina za drsnost je 39 SRT enot, minimalna zahteva ni izpolnjena. Aritmetična sredina za drsnost je 46 SRT enot, preizkus na odseku.


Tabela 2: Ocena aritmetične sredine

Lastnosti (dimenzije)

Minimalne zahteve

Merilno območje

Nočna vidnost

(mcd/m2·lx)

suhe

R ≥ 150

130 ≥ R ≥ 170

mokre

RL ≥ 35

30 ≥ RL ≥ 40

Dnevna vidnost

(mcd/m2·lx)

Asfalt

Qd ≥ 130

110 ≥ Qd ≥ 150

Drsnost (SRT enote)

S ≥ 45

42 SRT ≥ 48